E-naslov

info@rutina.si

Telefon

031 526 854
 

Soočimo se z jezikom in opravimo s frustracijami

Naše pretekle izkušnje z učenjem jezika pogosto vplivajo na to, kako ga doživljamo danes in kako dojemamo in vrednotimo same sebe. Ni redko, da se nam tuji jezik iz takšnih ali drugačnih razlogov zameri že v osnovni ali srednji šoli. Pretekle izkušnje in prepričanja o lastni jezikovni nezmožnosti in neuspehu nosimo s seboj kot odrasli: ovirajo nas v službah, povzročajo frustracije na zasebnih ali poslovnih potovanjih v tujini ali povzročajo nelagodje celo, ko nas nič hudega sluteč turist na Bledu vpraša za pot.

Z jezikovno nesigurnostjo se soočamo vsi – tudi »jezikoslovci«

Veliko nas je, ki smo bili celo osnovno in srednjo šolo prepričani, da smo slabi za jezike (angleščino). Nekateri brez talenta za jezike nekaj let kasneje včasih tudi zaključimo študij francoščine. Hm. In se seveda začnemo spraševati: Kaj je z angleščino, zakaj odpor, koliko pravzaprav drži, da smo slabi in kako lahko naredimo korak* naprej?

Pretekle izkušnje in prepričanja o lastni jezikovni nezmožnosti in neuspehu nosimo s seboj kot odrasli: ovirajo nas v službah, povzročajo frustracije na zasebnih ali poslovnih potovanjih v tujini ali povzročajo nelagodje celo, ko nas nič hudega sluteč turist na Bledu vpraša za pot.

Z jezikovno nesigurnostjo se soočamo prav vsi – ne glede na raven znanja jezika, ne glede na jezik, ki ga govorimo, in ne glede na predpostavke o »talentu za jezike«. Kar loči samozavestnega govorca tujega jezika od nekoga, ki zase trdi, da je pač »slab v jeziku«, je to, da je prvi premagal svoj strah in se soočil z jezikom, drugi pa se je vdal usodi.**

Kako premagati strah in narediti korak naprej?

Da bi premagali lasten odpor do jezika je najbolje, da se z njim (ponovno!) soočimo in se pogumno vključimo v tečaj. Morda nas bo na začetku oviral strah pred napakami, občutek sramu in neznanja, a ne pustimo se, prvi koraki so vedno najtežji! Prvi koraki so storjeni, ko tečajniki izgubimo občutek sramu in ugotovimo, da so napake pomemben del učnega procesa! Ko prebrodimo začetniške težave (sram ali strah) tečaj jezika postane hobi, veselje, druženje in samo-izpopolnjevanje.

Naj naše jezikovne poti ne določa učiteljica iz osnovne šole***

Žalostno bi bilo, da bi ena slaba jezikovna izkušnja zaznamovala našo celotno jezikovno pot, nas ovirala pri kariernem napredovanju in nam povzročala preglavice v našem vsakdanu, ko smo primorani govoriti angleško. Slabe izkušnje z učenjem jezika niso redke, kot tudi niso redki tečajniki, ki so uspešno premagali svoj strah in zgradili nov odnos do jezika. Velike spremembe glede odnosa do jezika in jezikovne samozavesti večina tečajnikov doseže že po prvem letu vključenosti v tečaj jezika, kar pomeni 40–50 ur učenja jezika, nekateri pa celo že prej! Tem tečajnikom navadno jezik ni več napor in frustracija, temveč zabava, druženje, način življenja, pa tudi priložnost za karierno in osebnostno napredovanje.

* Morda pa bi rajši naredili kar kak kilometer naprej!

**In zavrgel ves svoj jezikovni potencial!

*** »Učiteljica iz osnovne šole« je samo prispodoba za slabo preteklo izkušnjo. 🙂 Poznamo veliko odličnih osnovnošolskih učiteljic tujega jezika in z nekaterimi smo si delili predavalnice! 🙂

Prispevek je napisala: Špela Bajželj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.